Študentska revija Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici   » o reviji


STROKOVNO


Slika

Uskoki


Avtor članka: Martin Batagelj  (iz številke 3, december 2018)

Predstavljam Uskoke ali Vlahe, kot so Slovenci poimenovali pribežnike srbskega, hrvaškega in vlaškega porekla, ki so se med 15. in 17. stoletjem umaknili iz svojih domov zaradi turških napadov. Del Uskokov se je naselil na Krasu, drugi del pa v okolici Metlike in Adlešičev na področju današnje Bele krajine. Že Janez Vajkard Valvasor je pribežnike pojmoval kot enotno skupnost s skupnim jezikom, vero, kulturo in medsebojno povezanostjo. Danes nekateri med njimi zatrjujejo, da imajo srbske korenine, drugi hrvaške, tretji pa slovenske.


Slika

Sokolstvo pri nas


Avtor članka: Vojko Ferletič  (iz številke 3, december 2018)

Sokolsko društvo in sokoli so izjemno pomembni za našo zgodovino. Organizacija je iz športnega društva prerasla v gibanje, ki je imelo tudi svojo ideologijo. Kako se je razvijalo sokolstvo na Slovenskem?


Slika

Pismo za Menojkeja


Avtorica članka: Barbara Zlobec  (iz številke 3, december 2018)

... S filozofijo se mora torej ukvarjati tako mladenič kot starec: ta, da se med staranjem pomladi med dobrinami po zaslugi tega, kar je doživel v preteklosti, oni pa, da je obenem mlad in star, ker se ne boji prihodnosti. Gotovo si je potrebno prizadevati za to, kar nam prinaša zadovoljstvo: če je prisotno zadovoljstvo, imamo vse; če pa ga ni, delamo vse, da bi ga dosegli.


Slika

Rojstvo slovenskega tolarja


Avtor članka: Vojko Ferletič  (iz številke 2, april 2018)

V članku prikazujem različen denar, ki je bil v uporabi na slovenskih tleh do nastanka tolarja, prve slovenske denarne valute.


Slika

Slovenski nogomet v času osamosvajanja


Avtor članka: Darjan Volk  (iz številke 2, april 2018)

Osamosvojitev Slovenije predstavlja ključno obdobje novejše slovenske zgodovine, saj so spremembe, ki so se takrat zgodile, močno zaznamovale celotno družbo. Ustanovitev nove države je pomenila uresničenje želje naroda, ki je končno postal nacija.


Slika

Enakopravnost moškega in ženskega spola pri poimenovanju poklicev


Avtorica članka: Ana Cukjati  (iz številke 2, april 2018)

V članku predstavljam poimenovanja različnih poklicev. Preverila sem, ali so ti v različnih gradivih zapisani v moškem ali v ženskem spolu. Na začetku članka opredeljujem vlogo spolno občutljivega jezika, potem pa se osredotočam na analizo poimenovanja poklicev. Gradivo za obravnavo sem pridobila 3. novembra 2017 z interneta, in sicer iz razpisa prostih delovnih mest na Zavodu RS za zaposlovanje in iz besedilnega korpusa Kres.


Slika

Vpliv ločitve staršev na učne zmožnosti otrok


Avtorica: Lara Brankovič (iz številke 1, oktober 2017)

V članku obravnavam problem ločitve staršev in vpliv le-te na otrokove učne zmožnosti. V prvem delu se posvečam pojmu ločitve. Opisujem najpogostejše težave, ki jih imajo otroci, in posledice zanje ter zakaj so za otroke ločenih staršev še bolj pomembne šolske aktivnosti. Sledi predstavitev empiričnega preizkusa in interpretacija rezultatov.


Slika

Rižarna - tovarna smrti


Avtorica: Manca Koren (iz številke 1, oktober 2017)

V članku se posvečam Rižarni pri Sv. Soboti, nemškemu koncentracijskemu taborišču pri Trstu. Za to temo sem se odločila, ker menim, da je to taborišče premalo poznano. Več pozornosti se posveča večjim taboriščem, kot so Auschwitz, Mauthausen, Treblinka in druga. Prav tako kot ta, večja in bolj znana taborišča, pa je zelo pomembna tudi Rižarna.


Slika

Slovenski izseljenci v Združene države Amerike in Ana Praček Krasna


Avtorica: Tjaša Petrič (iz številke 1, oktober 2017)

Ana Praček Krasna je izjemna slovenska izseljenka, novinarka, urednica, literarna ustvarjalka in aktivna Primorka iz Vipavske doline, ki se je pri 20 letih iz majhne vasice odselila v Združene države Amerike. V članku najprej pišem o slovenskih izseljencih v Severno Ameriko, za tem pa predstavljam življenjsko pot Ane Praček Krasne, omenjam tudi nekaj njenih literarnih del.


Slika

Ekonomske migracije po drugi svetovni vojni


Avtor: Jani Rijavec (iz številke 1, oktober 2017)

V članku obravnavam migracije iz Slovenije, nekdaj Jugoslavije, v gospodarsko bolj razvite države, predvsem na Švedsko. Osredotočam se na čas od konca druge svetovne vojne do 70. let 20. stoletja. To obdobje je Slovenijo zaznamovalo kot obdobje priseljevanja, predvsem ljudi iz drugih republik Jugoslavije, po drugi strani pa je bilo takrat veliko število emigracij, bodisi političnih bodisi gospodarskih