Študentska revija Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici   » o reviji


Nazaj


Črna gora ali Črna Gora?

Avtorica članka: Heidi Vrčon  (iz številke 1, oktober 2017)

Vprašanje: Zakaj se Črna gora piše z malo začetnico? Glede na to, da se Kranjska Gora piše z veliko začetnico (dejansko ne gre za goro, gora je del lastnega imena in ne opis) in Šmarna gora z malo (ker je dejansko gora), bi bilo logično, da se Črna gora piše z veliko začetnico.

Odgovor:

Glede zapisovanja zemljepisnih lastnih imen si lahko v Slovenskem pravopisu 2001 (v nadaljevanju SP 2001) v členu 69 preberemo, da se zemljepisna lastna imena delijo na naselbinska in nenaselbinska. SP 2001mednaselbinska uvršča imena mest, vasi, trgov in zaselkov, medtem ko vse ostalo (države, morja, gore idr.) uvršča med nenaselbinska imena.

Če pogledamo v člen 70, najdemo razlago, da »[v] naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, izjeme so le neprvi predlogi in samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje (če ne stojijo na začetku imena)«. Kot ste tudi sami ugotovili, pišemo v imenu Kranjska Gora besedo gora z veliko začetnico, saj gre v tem primeru za naselbinsko ime in je Gora del lastnega imena in ne poimenovanje za vzpetino.

Za zapis nenaselbinskih zemljepisnih imen pogledamo člen 73, ki pravi, da »[v] nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, neprve sestavine pa z malo, če že same niso lastno ime«. Pri nenaselbinskih imenih torej pišemo z veliko začetnico zgolj prvo besedo, ostale pa z malo. Izjema so le neprve besede, ki so že same lastno ime. Kot ste v vprašanju zapisali, ime Šmarna gora poimenuje goro in ne naselje, zato ime po SP 2001 uvrščamo med nenaselbinska imena in zapišemo besedo gora z malo začetnico.

Če pri zapisu zemljepisnih lastnih imen upoštevamo SP 2001, potem Črno goro uvrstimo med nenaselbinska imena in pišemo drugo sestavino z malo začetnico kot v primeru Šmarna gora. Vendar se zdi smiselno predpostavljati, da obstajajo govorci, ki bi imena držav uvrstili pod naselbinska imena. Govorci s to intuicijo bi tako pri pisanju imena Črna gora upoštevali člen 69 in pisali obe besedi z veliko začetnico.

Tudi v korpusu Gigafida lahko opazimo, da ob vnosu besedne zveze Črna gora dobimo več zadetkov, kjer je druga sestavina besedne zveze pisana z malo začetnico. Zadetkov, kjer je gora pisana z malo začetnico, je 38.660, zadetkov, kjer je Gora pisana z veliko začetnico, pa 58. Zapis, ki se ujema s predpisi iz SP 2001, torej močno prevlada, vendar pa lahko vidimo, da se vseeno pojavlja tudi zapis Črna Gora, čeprav v veliko manjši, skoraj zanemarljivi meri.

Videli smo, da SP 2001 uvršča imena držav med nenaselbinska imena in da zato predvideva, da se bo beseda gora v imenu Črna gora pisala z malo začetnico. Tudi korpusni podatki so pokazali, da se raba skoraj v celoti sklada z rabo, ki jo predpisuje SP 2001. Vendar še vedno obstaja skupina govorcev (četudi majhna), ki ima drugačno intuicijo pri zapisu. Eden od mogočih razlogov, da se jim zdi zapis Črna Gora pravilnejši, je morda ta, da nekateri govorci vidijo razliko med naselbinskim in nenaselbinskim nekoliko drugače, kot to predstavlja SP 2001. V SSKJ lahko preberemo, da se izraz naselbinski nanaša na naselbino, izraz naselbina pa ima naslednje tri pomene:

1. arheol. naselje prvotnih prebivalcev, navadno manjše: graditi, utrditi naselbino; naselbina z obrambnim nasipom / koliščarska ali mostiščarska, rimska, srednjeveška naselbina,

2. star. zaselek, naselje: rodil se je v sosednji naselbini; mestna, poljedelska naselbina / počitniška naselbina,

3. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države; kolonija: naselbina jugoslovanskih izseljencev.

Čeprav v nobenem od pomenov to ni povsem jasno izraženo, lahko sklepamo, da se izraz naselbinski nanaša na kraj oziromaprostor, v katerem živi človek aliskupina ljudi. Če upoštevamo tako razmišljanje, se nam ne zdi tako zelo narobe, da nekateri uvrščajo države med naselbinska imena. V takem primeru bi bil zapis Črna Gora skladen z rabo, ki jo predpisuje SP 2001.

Poleg tega lahko pri pregledu spletnih strani v hrvaščini, srbščini in bosanščini (recimo članki o Črni gori na Wikipediji v teh treh jezikih) opazimo, da se pri teh jezikih pojavlja zapis obeh sestavin z veliko začetnico (Crna Gora). Ti jeziki so marsikateremu govorcu slovenskega jezika dobro poznani, zato se zdi logično predvidevanje, da bo pri zapisu imena Črna gora na marsikoga vplival zapis v hrvaščini, srbščini ali bosanščini.

Če želimo pri zapisu imena Črna gora slediti rabi, ki jo predpisuje SP 2001, v členu 69 preverimo, kaj je uvrščeno med naselbinska imena. Ker med njimi niso naštete države, se pri zapisu njihovih imen obrnemo na člen 73. V skladu z njim pišemo gora z malo začetnico, saj je to druga sestavina, ki ni lastno ime.

Zapis besede gora z malo začetnico v imenu države Črna gora lahko torej razložimo s pomočjo SP 2001, ki predpisuje, da se imena držav uvrščajo med nenaselbinska imena in da zanje velja, da se z veliko začetnico zapisuje zgolj prva beseda (ali druga, ko gre za lastno ime). Se pa vsekakor zdi razumljivo, da se nekaterim govorcem slovenskega knjižnega jezika ne zdi tako samoumevno, da se imena držav uvrščajo med nenaselbinska imena.

LITERATURA

Bajec, Anton s sod. 1975–1991. Slovar slovenskega knjižnega jezika [5 zvezkov]. Ljubljana: DZS, SAZU.

Toporišič, Jože s sod. 2001. Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.