Avtorica članka: Lionella Costantini (iz številke 1, oktober 2017)
Vprašanje: Ali je napačno pisati oziroma v kratki obliki oz.? Nas so v šoli učili, da je pomembno, da izberemo eno varianto in to dosledno uporabljamo skozi celotno besedilo.
Odgovor:
Oziroma ali krajše oz. je veznik, ki se ga pogosto uporablja uradno. V govorjenem jeziku se ga tipično ne uporablja.
Rabo veznika oziroma lahko preverimo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) in v Slovenskem pravopisu 2001 (v nadaljevanju SP 2001). SSKJ pravi, da je oziroma veznik, ki ga uporabljamo:
1. za vezanje (dveh) stavkov ali stavčnih členov, ki sta vsebinsko porazdeljena na dve prej omenjeni osebi, stvari ali skupini oseb, stvari: moja otroka sta stara deset oziroma štirinajst let; prileteli sta dve letali, in sicer z nemško oziroma francosko oznako / zaposleni se lahko upokojijo, ko dopolnijo moški štirideset oziroma [oz.] ženske petintrideset let delovne dobe,
2. za popravek ali dopolnitev prej povedanega: gledališče je oziroma naj bi bilo središče kulturnega življenja; ekspr. ko je postal ravnatelj oziroma direktor, je mislil, da lahko počne, kar hoče; ko sva prišla oziroma prilezla na vrh, sva morala leči ali bolje rečeno; šport oziroma alpinizem je gojil od mladih nog pravzaprav.
V prvem primeru opazimo, da se pojavita obe varianti, tako oziroma kot oz., čeprav je oz. v oglatem oklepaju. V SSKJ sta torej obe varianti v rabi.
Če pa pogledamo v SP 2001, opazimo, da je krajšanju posvečen člen 1025, ki pravi, da so okrajšave okrajšane besede ali besedne zveze. Znamenje okrajšanosti je pika, kot vidimo v primerih oz., ki pomeni oziroma, ali npr., ki pomeni na primer … Okrajšave so samo pisne, v branem besedilu jih večinoma besedno razvezujemo.
V Praktičnem spisovniku (Hladnik 1991–2003) opazimo, da v poglavju, ki je namenjeno krajšanju, piše, da se je treba kratic in okrajšav čim bolj izogibati in jih ne kopičiti. Okrajšave izgovarjamo neokrajšano. Če je kratic v tekstu preveč, postane ta nepregleden. Okrajšava ne sme začeti stavka, za piko je vedno presledek. SP 2001 in SSKJ torej dovoljujeta uporabo obeh variant, torej oziroma in oz., Praktični spisovnik pa bi se variante oz. raje izogibal.
Poleg priročnikov se pri pravopisnih dilemah lahko obrnemo tudi na korpuse. V tem primeru je smiselno pogledati, kolikokrat se obe varianti pojavita v korpusu Gigafida. V tem korpusu so predvsem lektorirana besedila, tako da nam bo pokazal, katero varianto uporabljamo v knjižnem jeziku. V korpusu se varianta oziroma pojavi 698.072-krat, okrajšana verzija oz. pa 144.076-krat. To dokazuje, da se lahko uporabljata obe varianti, vendar je prva (oziroma) bolj primerna in bolj pogosta. Če torej želite pisati uradno besedilo, je bolje, da uporabljate daljšo varianto. Uradna, pisana slovenščina naj bi se izogibala okrajšav, kot na primer uradna, pisana angleščina. V pisani angleščini v uradnih besedilih ne bi smeli uporabljati okrajšav, kot sta na primer I'm in weren't, namesto tega naj bi pisali I am in were not.
Če se vrnemo k vašemu vprašanju, lahko trdimo, da nobena od variant ni napačna ali prepovedana. Daljšo varianto (oziroma) se po SP 2001 in SSKJ uporablja v bolj uradnih besedilih, krajšo (oz.) pa v manj uradnih besedilih.
LITERATURA
Bajec, Anton s sod. 1975–1991. Slovar slovenskega knjižnega jezika [5 zvezkov]. Ljubljana: DZS, SAZU.
Hladnik, Miran. 1991–2003. Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti. Ljubljana: Samozaložba. Dostopno prek:
Toporišič, Jože s sod. 2001. Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.