Študentska revija Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici   » o reviji


Nazaj


Karseda ali kar se da?

Avtorica članka: Ana Cukjati  (iz številke 3, december 2018)

Vprašanje: Ali se karseda piše skupaj ali narazen, torej kar se da? Sta mogoče v rabi obe različici?

Odgovor:

Beseda karseda oziroma kar se da je sklop, ki pomeni 'čim bolj' (to napiši karseda/kar se da/čim bolj lepo). Sklapljanje glede na Slovensko slovnico pomeni, da »[e]note večdelne podstave enostavno sklopimo v novo besedo« (Toporišič 1967, str. 122). V večdelni podstavi nimamo le enega korena, kot recimo v primeru pisati (koren je pis-), pač pa dva ali več korenov, kot recimo v primeru očenaš (korena sta oče- in naš-). Tako torej kar se da sklopimo v karseda, kdor koli v kdorkoli, bog ve v bogve, mi dva v midva …

V Pravilih Slovenskega pravopisa 2001 (v nadaljevanju SP 2001) je v členu 534 zapisano, da v pisavi kot sklope obravnavamo tudi izraze, ki so v resnici besedne zveze in se lahko pišejo tako skupaj kot tudi narazen. V členu 535 so kot takšni primeri navedeni sklopi s koli: kdor koli ali kdorkoli, kakor koli ali kakorkoli, kamor koli ali kamorkoli … Nasprotno je v členu 536 predlagano, da frazeološke zaimke, kot so recimo bog ve, kdo ve kam, kar se da in kdor si bodi, pišemo narazen, čeprav lahko nekatere pišemo tudi skupaj. Kot primeri so v členu 537 navedeni karseda, bogve in seve(da). Iz danih treh primerov je mogoče sklepati, da najbrž lahko skupaj pišemo tiste frazeološke zaimke, ki so že precej uveljavljeni in pogosto rabljeni. Za karseda oziroma kar se da je tudi iz slovarskega dela SP 2001 razvidno, da se omenjeni sklop sicer piše narazen, je pa karseda (skupaj) še dopustna knjižna dvojnica.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) najdemo geslo karseda, ki izraža najvišjo mogočo mero (premika se karseda previdno), ob njem pa je tudi zapis kar se da, ki ga SSKJ obravnava kot enakovrednega. To je v nasprotju s SP 2001, ki prednost daje obliki kar se da. Ni pa nič nenavadnega, da sta SP 2001 in SSKJ neskladna, saj je SSKJ prvič izšel že med leti 1970 in 1991, SP pa leta 2001, zato je logično, da se je jezik od izida prvega priročnika do izida drugega spremenil.

Pri ugotavljanju dejanske rabe besed in besednih zvez si lahko pomagamo s korpusom, kot je Gigafida (www.gigafida.net). Če v njegov iskalnik vpišemo karseda, dobimo 4.301 zadetek, za kar se da pa kar 12.004. Tu pa ne moremo iti mimo dejstva, da kar se da (narazen) lahko pomeni tudi nekaj drugega, ne le 'čim bolj'. Drugi pomen omenjene besedne zveze lahko vidimo v stavku Edino, kar se da narediti, je, da zbežimo. Enak pomen ima stavek Edino, kar lahko naredimo, je, da zbežimo. Kar se da v tem primeru torej ne pomeni 'čim bolj', pač pa gre za besedno zvezo, sestavljeno iz veznika kar in glagola dati se, ki glede na SSKJ izraža pripravljenost koga za kako dejanje. Da iz rezultatov v Gigafidi izločimo tiste, kjer kar se da ne pomeni 'čim bolj', uporabimo iskanje v okolici – sklop karseda oziroma kar se da s pomenom 'čim bolj' namreč dopolnjuje pridevnike (zdaj moraš biti karseda/kar se da močan) in prislove (to povej karseda/kar se da iskreno). S pomočjo iskanja v okolici ugotovimo, da se sklop kar se da s pomenom 'čim bolj' v besedilih pojavi 9.114-krat, a še vedno večkrat kot sklop karseda (4.301-krat). Izraz kar se da je torej večkrat uporabljen kot izraz karseda, je pa večina besedil v Gigafidi lektoriranih, lektorji pa dosledno sledijo slovenskim pravopisnim pravilom, ki, kot že rečeno, zapovedujejo, da je kar se da ustreznejša dvojnica.

Sklop karseda oziroma kar se da s pomenom 'čim bolj' se lahko torej piše skupaj ali narazen. Knjižno ustreznejša različica je kar se da, ker tako zapoveduje SP 2001. Dokler se Pravila SP 2001 ne bodo spremenila, je priporočljivo, da se jih v okoljih, ki zahtevajo rabo knjižne slovenščine (denimo uradna besedila), upošteva in se torej sklop kar se da piše narazen.

LITERATURA

Bajec, Anton s sod. 1975–1991. Slovar slovenskega knjižnega jezika [5 zvezkov]. Ljubljana: DZS, SAZU.

Toporišič, Jože. 1976. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.

Toporišič, Jože s sod. 2001. Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.