Študentska revija Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici » o reviji
Humanisti na Radioteleviziji Slovenija
Avtorica članka: Anika Velišček (iz številke 3, december 2018)
Humanistika je zelo širok pojem, tudi delovna mesta humanistov so lahko zelo različna. Tokrat bomo od blizu spoznali karierne poti štirih prepoznavnih obrazov RTV Slovenija, ki vsak s svojo zgodbo živi s humanistiko. Spoznajmo Manico Janežič Ambrožič, Maria Galuniča, Meto Škvarč in Andreja Stoparja.
»Pomembno je tudi, koliko si samoiniciativen«
Meta Škvarč
Zakaj si je izbrala študij slovenistike, kako je začela z delom na radiu in kako se je Meta Škvarč, ki prihaja s Cola nad Ajdovščino, spopadla s primorskim narečjem in zborno izreko, preverite v prispevku, ki je lahko navdih, ko iščemo svojo karierno pot.
Meto Škvarč lahko slišite enkrat na mesec v študentski oddaji Radio Bla bla na Radiu Koper. Ob študiju honorarno dela na Radiu Koper v mladinski redakciji. Je diplomirana slovenistika, ki trenutno opravlja magisterij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Preden se lotimo njenega trenutnega radijskega dela, poglejmo v preteklost. Meto je slovenščina zanimala od vedno, a zanimalo jo je tudi novinarstvo: »Že kot otrok sem zelo rada brala knjige in to ljubezen ohranjam še danes, slovenščina pa mi je ljuba že od osnovne šole dalje. Ko sem se v gimnaziji odločala za študij, sem kolebala med slovenistiko in novinarstvom. Odločila sem se za slednjega, saj je tudi moj oče novinar, tako da mi je ta poklic že od nekdaj blizu. Šele na drugo mesto sem postavila študij materinščine. Takrat se mi je namreč zdelo, da mi lahko študij na Fakulteti za družbene vede nudi več, glede na to, da me je zanimalo novinarsko delo. Zaradi visoke omejitve na novinarstvu sem bila sprejeta na študij slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Čeprav nisem bila sprejeta na novinarstvo, se mi zdi, da mi tudi študij slovenistike omogoča vsa potrebna znanja za opravljanje dela novinarke.«
Meta Škvarč v studiu Radia Koper (Foto: Osebni arhiv Mete Škvarč)
Ker jo je zanimalo delo na radiu, vendar ni bila sprejeta na študij novinarstva, je iskala možnosti, da bi lahko vseeno opravljala tako delo. Na Radio Koper je prišla že v prvem letniku študija, ko je dobila kontakt Neve Zajc, urednice študentske oddaje Radio Bla bla, ki jo je povabila na razgovor. »Moje začetno delo je bilo pisanje vesti oz. novic in priprava krajših prispevkov, uvajala sem se tudi pred mikrofonom in počasi začela s samostojnim vodenjem študentskih oddaj,« pojasnjuje Meta, ki je tudi v svoje diplomsko delo vključila svoje delo na radiu. »Pisala sem diplomsko nalogo z naslovom Kontrastivna analiza pogovornih oddaj na Radiu Koper in Radiu Robin s pravorečnega stališča pod mentorstvom prof. dr. Hotimirja Tivadarja. Moja hipoteza je bila, da bo jezik na nacionalnem Radiu Koper bolj pravorečno pravilen kot na komercialnem Radiu Robin. Izbrala sem sedem pogovornih oddaj z obeh radiev, na podlagi katerih sem analizirala glasoslovje, oblikoslovje in besedje ter s tem preverila, ali moja hipoteza res drži. Moja pričakovanja so se delno potrdila, saj so se tudi na Radiu Koper pojavljale značilnosti splošno ali knjižno pogovornega jezika, seveda v manjši meri kot na Radiu Robin, kjer je bilo zaznati tudi narečne značilnosti. Ob tem naj poudarim, da ravno spontan in naraven jezik vzpostavi most med novinarji oz. voditelji in poslušalci, tako da uporaba neknjižnega jezika na komercialnem radiu ni slaba stvar. Na drugi strani pa je naloga nacionalnega radia ta, da skrbi za kulturo govora, tako da sem od pisanja diplomske naloge dalje bolj pozorna na svoj jezik.«
Zvesti poslušalci nacionalnih radijskih programov, med katere sodijo Prvi program Radia Slovenija, Val 202, Program Ars, Radio Maribor in Radio Koper, vemo, da novinarji in napovedovalci obvladajo zborno izreko in se na govor pred mikrofonom tudi več časa pripravljajo. Radijskega govora se je celo študijsko leto učila tudi Meta, ki je morala ukrotiti svoje primorsko narečje: »Vsi novinarji, ki so del nacionalnih radijskih programov, potrebujejo dovoljenje za nastopanje pred mikrofonom, za kar skrbi Center za kulturo govora. Sama sem bila v izobraževanje vključena v letu 2015/2016, ko sem bila na fakulteti vpisana v dodatno leto. To se je izkazalo za dobro odločitev, saj je izobraževanje obsežno – sestavljeno je iz teoretičnega in praktičnega dela ter poteka od oktobra do junija. Smer študija mi je bila pri izobraževanju v veliko pomoč, saj sem že imela nekaj znanja s področja fonetike, ki je glavna tema teoretičnega dela. Obiskovala sem tudi bralne vaje, kjer sem se učila dihanja s prepono, pravilne priprave glasilk, pravilnega sedenja za mikrofonom. Z branjem različnih besedil sem popravljala ustrezen register, hitrost govora, smiselno členjenje besedila, poudarke, intonacijski potek. Ravno pri bralnih vajah sem imela na začetku največ težav zaradi narečnega govora. V primorskem narečju namreč vokala [e] in [o] izgovarjamo širše kot v knjižnem jeziku. Z mentorjem sem to narečno posebnost sčasoma odpravila, vendar se vseeno kdaj zalotim, da mi v knjižnem govoru še vedno uide kakšen preširoki [e].«
Glede na širok nabor predmetov, ki so del študija slovenistike, ji znanja pri radijskem delu pridejo prav, a je morala svoje znanje še razširiti: »Vsa znanja, ki sem jih do sedaj pridobila s študijem, so mi pri delu na radiu v veliko pomoč, sploh kar se tiče študijskih predmetov, pri katerih smo se ukvarjali s fonetiko, pravorečjem. Seveda je treba za pisanje novinarskih besedil poznati tudi pravopisna pravila. Na novo sem se naučila uporabljati programe za obdelovanje zvoka, saj prispevke montiramo sami, nekaj vaje je potrebne tudi za spoznavanje opreme v studiu.«
Meta ob slavnostni podelitvi diplom maja letos
Ko govorimo o delu v medijih, pogosto omenjamo talent in delo ter kako se slednja povezujeta. Voditeljica oddaje Radio Bla bla, ki je na sporedu ob petkih, pravi: »Temu ne bi rekla ravno talent, ampak je pri takem delu pomembna predvsem barva glasu, zdrav glas ter ne prehude narečne prvine in govorne napake. Seveda te mora tako delo veseliti. Pomembno je tudi, koliko si samoiniciativen; dela, da prideš do svojega radijskega glasu, je kar veliko, če upoštevamo, da govorno izobraževanje traja eno leto, znanje pa je potrebno tudi obnavljati in nadgrajevati.«
Bodoči magistrici želimo veliko uspeha pri dokončevanju študija in zvestih poslušalcev oddaje Radio Bla bla ter premnoge radijske izzive.